Panika! Minoritska cerkev bi lahko zaradi Maje Keuc končala v plamenih
Od precej turbulentnega leta 2020, ki nas je vse pošteno zaznamovalo, se naša ESC predstavnica iz leta 2011, Maja Keuc, ki ustvarja pod imenom Amaya, poslavlja s povsem svežo skladbo Goodbye, s katero vstopa v prihajajoče leto polna novih odločitev in elana.
Skladba Goodbye je nastala po koncu njene dolgoletne zveze z
nekdanjim zaročencem Jonahom. Takrat je ni mogla izdati, saj ni
čutila, da je razhod resnično dokončen.
Ko se je v prvem valu pandemije iz Švedske vrnila v domovino, si ni predstavljala, da bo doma preživela skoraj celo leto, hkrati pa je pandemija večino glasbenikov postavila pred res velike izzive. Po eni strani se je v tem času pojavilo več možnosti za delo s tujino prek spleta, po drugi pa je bilo koncertov precej manj.
Pesem Goodbye je potrebovala kar tri leta, da je našla pot do poslušalcev.
Maja Keuc (Amaya)Leto 2020 je za marsikoga pomenilo leto globljega vpogleda vase in tudi ona je spoznala, da je čas, da nekatere stvari pusti za seboj. “V zadnjih dveh letih sem šla skozi precejšnjo osebno transformacijo, ki pa ne bi bila mogoča, če ne bi skušala biti brutalno iskrena sama s sabo. Zato je tudi glasba, ki je nastala v tem obdobju, na neki način nekompromisna. Ko sem pisala te pesmi, nisem hotela razmišljati ali bo to hit, ali se bo vrtelo na radiu, v kateri žanr spada … Hotela sem samo izraziti točno tako, kot sem čutila – melodično, lirično in zvokovno. Morala sem se spet povezati sama s sabo,” pove Amaya, ki je poleti, ko so se ukrepi sprostili, pod taktirko režiserja Maxa Petača posnela še videospot, ki pa se je izkazal za svojevrsten podvig.
Za snemanje je so uporabili 800 sveč.“Spot smo se odločili posneti v enem posnetku (in poskusu) od začetka do
konca, kar pomeni, da morajo biti vsi elementi popolni. Ko sem krožil
okoli Maje in basista Vida Turice, mi je pri orientaciji pomagala
asistentka Nika, saj se, se moral izogniti 800 svečkam, ki so ležale
povsod na tleh okrog nas. Tudi umetni dim mi ni kaj dosti olajšal
zadeve,” je vse skupaj opisal režiser Max.
Maja Keuc pa je za piko na i še dodala: “Hvala bogu smo šele v zadnjem poskusu zavohali tisto, česar smo se najbolj bali. Nekdo je brcnil eno izmed sveč pod zaveso, ki se je vnela s svetlobno hitrostjo in kar videli smo Minoritsko cerkev v plamenih. K sreči smo imeli pri roki dovolj plastenk vode, ki jih nihče ni imel časa spiti, ker smo bili tako osredotočeni na snemanje, da bi čimprej končali. Držanje tako težke kamere tako dolgo pa je res naporno. Vsaka čast Maxu!”
Na koncu se je vse skupaj srečno končalo.
