Ste vedeli, da so se vse te slovenske pesmi borile za nastop na Pesmi Evrovizije

V času, ko je Slovenija na Pesmi Evrovizije sodelovala kot del Jugoslavije, je bilo slovensko besedo na evrovizijskem odru moč slišati štirikrat, in sicer v pesmih Brez besed (1966), Vse rože sveta (1967), Pridi, dala ti bom cvet (1970) in Dan ljubezni (1975).

Vse štiri so postale del kanona slovenske zabavne glasbe, kar še posebej velja za Dan ljubezni skupine Pepel in kri, ki bi jo lahko označili kot nekakšno neuradno slovensko himno. A na jugoslovanskih izborih za Evrosong se je zvrstilo še mnogo drugih pesmi slovenskih izvajalcev in avtorjev. V tem članku se jih bomo spomnili deset.

Marjana Deržaj in Stane Mancini – Kako sva si različna (1961)

Čeprav je na prvem jugoslovanskem izboru slavila TV Ljubljana – zmagala je pesem Neke davne zvezde, ki jo je avtor Jože Privšek zaupal srbski pevki Ljiljani Petrović –, je pri nas zimzelena postala druga Privškova pesem – Kako sva si različna, ki sta jo zapela Marjana Deržaj in Stane Mancini, bolj znana pa je v izvedbi Nece Falk in Alfija Nipiča. Besedilo je napisal Frane Milčinski. Marjana Deržaj se je na jugovizijski oder vrnila še osemkrat, vendar so te pesmi z izjemo To je moj zlati sin (1965) danes bolj ali manj pozabljene.

Elda Viler – Če bi teden štel osem dni (1968) / Neodposlano pismo (1974)

Še preden nam je Ema prinesla dvakratni osmoljenki Ireno Vrčkovnik in Sašo Lendero, ki sta bili obe drugi dve leti zapored, ne da bi kdaj zmagali – Irena leta 1995 (Oda ljubezni z Otom Pestnerjem) in 1996 (Naj mesec ugasne), Saša pa 2005 (Metulj) in 2006 (Mandoline) –, je srebrne medalje kot za stavo nabirala Elda Viler. Z drugim mestom se je morala zadovoljiti kar trikrat: 1966 s Ko si z menoj (Jure Robežnik/Elza Budau), 1968 s Če bi teden štel osem dni (Robežnik/Budau) in 1974 z Neodposlanim pismom (Ati Soss/Branko Šömen).

Ditka Haberl – Mlade oči (1973)

Ditka Haberl je blišč evrovizijskega odra okusila dvakrat kot članica skupine Pepel in kri: leta 1975 so s pesmijo Dan ljubezni v Stockholmu zastopali Jugoslavijo, 15 let pozneje pa so v Zagrebu peli spremljevalne vokale za Tota Cutugna. Kot solo izvajalka se je na jugoslovanskem izboru preizkusila trikrat: leta 1971 (Pesem za otroka z Doco Marolt), 1973 (Mlade oči) in 1974 (Sanjajmo). Čeprav se ji s popevko Mlade oči Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha ni uspelo uvrstiti v finale, se je ta obdržala vse do današnjih dni, o čemer priča dejstvo, da sta v zadnjih letih svojo verzijo posneli Severa Gjurin in zmagovalka druge sezone Slovenija ima talent Julija Kramar.

Buldožer – Rastemo (1975)

Rock skupina Buldožer se je leta 1975 bolj za šalo kot zares prijavila na opatijskih festival z netipično evrovizijsko skladbo Rastemo Marka Breclja, glavnega vokalista skupine. Kljub netipičnosti so bili na festival sprejeti in prejeli nagrado za najboljši aranžma, pri glasovanju pa se niso dobro odrezali, saj so ostali v polfinalu. Moderno priredbo pesmi najdemo na albumu Rastemo (2012) aktualne slovenske evrovizijke Tinkare Kovač.

Hazard – Marie, ne piši pesmi več (1981) / Najlepše pesmi (1983)

Hazard je bila ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih skupin 80. let. Njihov veliki preboj je bila zmaga na Slovenski popevki 1980 s pesmijo Vsak je sam, sledili pa so hiti Nena, Otroci pankrtov, Rože za Elzo, Vrtnar, Kopalnico ima ter uspešnici z Jugovizije Marie, ne piši pesmi več (1981) in Najlepše pesmi (1983), obe delo tandema Hrušovar-Velkaverh. Za nastop na Pesmi Evrovizije so se potegovali še dvakrat (1982, Bistro in 1987, Nocoj), najbližje zmagi – 5. – pa so bili leta 1981.

Rendez-Vous – O, ne, chérie (1984)

Leta 1984 je na izboru predstavnika za Pesem Evrovizije slovenske barve – poleg Branke Kraner – zastopala skupina Rendez-vous (Božidar Wolfand – Wolf, Miro Čekeliš, Goran Šarac in Željko Mevželj) s pesmijo O, ne, chérie in zasedla odlično 3. mesto.

Moulin Rouge – Johnny je moj (1988)

Slovenska synthpop in italo disco skupina Moulin Rouge (Matjaž Kosi in Alenka Šmid – Čena), ki je žela uspehe tudi izven jugoslovanskih meja, je na Jugoviziji drugič nastopila leta 1988 z nalezljivo pesmijo Johnny je moj. Bila sta četrta. Pevka Alenka Šmid je bila v času nastopa visoko noseča.

Helena Blagne – Navaden majski dan (1991)

Na zadnjem izboru bivše Jugoslavije se je za zmago potegovala tudi Helena Blagne z balado Navaden majski dan (Hrušovar/Velkaverh) in pristala na 7. mestu. Da pesem predstavlja pomemben mejnik v Helenini karieri, kaže dejstvo, da se je v novi različici znašla na njenem albumu deset izbranih (2011).