ZANIMIVOSTI

Albanska sonatina: Zgodba o poti Bojana Adamiča v Albanijo

Dokumentarni film Natalije Gorščak

Pred televizijsko premiero se je v ljubljanskem Kinodvoru zgodila predpremiera novega dokumentarnega filma Albanska sonatina avtorice Natalije Gorščak, ki se je v filmu podpisala pod scenarij in režijo. Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja Bojana Adamiča v Albaniji leta 1947. Dokumentarni film si boste lahko ogledali v četrtek, 24. oktobra, ob 21.10 na TV SLO 1.

Pot v Albanijo

Že ko je bil Bojan Adamič star 27 let, so mu nadeli naziv »mojster«, ki se ga je potem držal desetletja kot izraz strokovne avtoritete. Adamič je bil nestor slovenske zabavne glasbe, skladatelj, dirigent, vodja več orkestrov, od radijskega zabavnega do manjših zasedb, pihalnih godb, skladatelj stotine celovečernih filmov, radijskih iger in gledaliških predstav ter ne nazadnje ustanovitelj festivala Šanson Rogaška.

Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila tako imenovana kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, leta 1947 poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tja je bil napoten kot kulturna pomoč, da bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati.

Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo albansko umetno skladbo Sonatino. V filmu Albanska sonatina je bila prvič po njenem prvem zapisu iz leta 1947 izvedena Sonatina Bojana Adamiča. Pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča jo je zaigral Simfonični orkester RTV Slovenija.

Natalija Gorščak
Avtorica filma Natalija Gorščak Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO

Dokumentarni film bo še bolj osvetlil življenje in delo enega največjih slovenskih glasbenikov prejšnjega stoletja, Bojana Adamiča, je nastajal lani v Sloveniji in Albaniji.

O Albanski sonatini

Dokumentarni film Albanska sonatina je nastal v Uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija. Avtorici filma Nataliji Gorščak je pri nastajanju filma izredno pomagala hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, ki je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Zgodbo o mojstru Adamiču je znova odkril bivši veleposlanik Slovenije v Albaniji, Peter Japelj, kar kaže na to, kako pomembna je vloga veleposlanikov pri tkanju vezi med matično domovino in državo, kjer delujejo.

Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga do zdaj še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna je ekipa TV Slovenija v Albaniji snemala le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.

Natalija Gorščak
Film sta si ogledala tudi svetovalka albanskega veleposlaništva v Sloveniji, Anita Shaqiri in kosovski veleposlanik, nj. eks. Valdet Sadiku. Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO

»Naš mojster Adamič je v Albaniji naredil tisto, kar je delal vsepovsod, kjer je bil. On je bil genij, skriti zaklad te dežele. Kjerkoli je bil, je dal vse od sebe. Bil je velik človek, glasbenik, malo izumitelja, bil je tehnično sposoben. Multinadarjen človek, ki mu v tej državi nikoli nismo dali dovolj veljave.« Natalija Gorščak

Kdo je Bojan Adamič?

Spomnimo. Že za časa svojega življenja so mu poznavalci nadeli naziv »mojster«, ki se ga je potem držal desetletja kot izraz strokovne avtoritete. Adamič je bil nestor slovenske zabavne glasbe, skladatelj, dirigent, vodja več orkestrov od radijskega zabavnega do manjših zasedb, pihalnih godb, skladatelj stotine celovečernih filmov, radijskih iger in gledaliških predstav ter nenazadnje ustanovitelj festivala Šanson Rogaška.

Bojan Adamič je leta 1934 ustanovil svoj prvi ansambel, ki se je pozneje preimenoval v Orkester Bojana Adamiča, vodil je študentski orkester Broadway, med vojno pa je v glavnem štabu vodil godbo. Po vrnitvi iz vojske je začel iskati člane svojih prejšnjih zasedb in ustanovil orkester, ki pa ga vodstvo Radia sprva ni sprejelo z velikim navdušenjem. Poimenoval ga je Plesni orkester Radia Ljubljana. Prvi nastop je imel 27. junija 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame, jeseni istega leta pa je orkester tudi uradno postal del Radia Ljubljana.

Bojan Adamič
Bojan Adamič in simfoniki Foto: RTV Slovenija

Slovenska zabavna glasba

Po nekaj letih delovanja Bojana Adamiča in njegovega vodenja Plesnega orkestra se je končala gonja proti jazzu. Orkester je tedaj že zelo napredoval, vedno več je bilo poklicnih glasbenikov. Z Adamičem se je začela razvijati tudi slovenska zabavna glasba; vzcvetela sta popevka in šanson. Prav on je k orkestru pripeljal Jelko Cvetežar, Beti Jurkovič, Gabi Novak, Marjano Deržaj in Majdo Sepe.

V skoraj dvajsetih letih umetniškega vodenja in ustvarjanja za jazzovski orkester je Bojan Adamič odločilno vplival ne samo na razvoj Plesnega orkestra, ampak tudi na razvoj slovenskega jazza in zabavne glasbe. Prav v studiu 14 se je pod njegovim vodstvom začelo snemanje slovenske glasbe. Leta 1961 je orkester prevzel Jože Privšek, Bojan Adamič pa se je zaposlil kot vodja Glasbene produkcije in se bolj posvetil ustvarjanju za film in ostalih glasbenih zvrsti, kjer pa je prav tako zapustil neizbrisljiv pečat.

Bojan Adamič
Bojan Adamič in simfoniki Foto: RTV Slovenija
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
2
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
1
Back to top button