9. Zimski festival bo 10. februarja 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zazvenel ob enem najdrznejših simfoničnih podvigov francoskega romantizma – Berliozovi monumentalno delo Romeo in Julija. Eden najbolj domiselnih glasbenih odzivov na Shakespearovo tragedijo bo zaživel v izvedbi orkestra, zborov, treh vrhunskih mednarodnih solistov in pod mojstrskim vodstvom legendarnega maestra Charlesa Dutoita.
Festival Ljubljana vstopa v leto 2026 z že 9. Zimskim festivalom, ki vsako leto v zimski prestolnici ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Od prvega koncerta z Londonskim kraljevim filharmoničnim orkestrom je Zimski festival postal stalnica mednarodnega glasbenega dogajanja pri nas.
Trije ključni vir
Hector Berlioz je Romea in Julijo razumel kot eno svojih najljubših in najbolj osebnih del. V njem se prepletajo trije ključni viri njegove ustvarjalnosti: fascinacija nad Shakespearovo tragedijo, občudovanje simfonične umetnosti Ludwiga van Beethovna in globoka romantična navezanost na igralko Harriet Smithson, njegovo muzo in kasneje ženo. Po poslušanju Beethovnovih simfonij, predvsem Devete, je spoznal, da simfonija lahko izraža enako moč in dramatičnost kot opera, hkrati pa ponuja več ustvarjalne svobode. Leta 1839 je tako napisal Romea in Julijo, delo, ki združuje simfonične in vokalne elemente ter napoveduje razvoj sodobne glasbene dramatike.
Dramaturgija med poetičnim in tragičnim
Simfonija se odpre z ostrimi, napetimi toni viole, prikaz spopada med Capuleti in Montegi, prolog pa s pomočjo zbora in solistov predstavi ključne prizore ter postavi dramatiko zgodbe. Nato glavno vlogo prevzame orkester, z barvnimi kontrasti in raznolikimi teksturami izrisuje prizore – živahne plese, nočne trenutke ljubezni in nežne prehode med dogajanjem. Osrčje dela tvori veliki ljubezenski Adagio, kjer dolgi melodični loki in bogata orkestracija ustvarjajo skrivnostno in čustveno vzdušje vrta Capuletov, prekinjeno le z oddaljenimi mestnimi pesmimi, ki nežno vstopajo v intimo Romea in Julije.
Med najbolj izrazitimi prizori izstopajo igrivi Scherzo o kraljici Mab, ganljiv pogrebni sprevod Julije in dramatična scena v Capuletovi grobnici, kjer Berlioz doseže največjo intenzivnost. Zbor povezuje sanjave in dramatične trenutke, v finalu združi glasove obeh družin. Zborovska prisega miru in bratstva sklene simfonijo, Berlioz pa združi eteričnost ljubezni in grobost sovraštva v eno močno, čustveno glasbeno pripoved.
Zimski festival tako tudi v letu 2026 nadaljuje svoje poslanstvo povezovanja vrhunske umetnosti in širšega občinstva.
Solistični zven
Glasbeno razkošje Berliozove partiture bodo na 9. Zimskem festivalu obudili trije vrhunski solisti, Orkester Slovenske filharmonije in zbori. Kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, diplomantka Šole Juilliard in redna gostja najpomembnejših opernih odrov, navdušuje s toplino glasu in prefinjeno muzikalnostjo. Francoski tenorist Cyrille Dubois, prejemnik nagrade Victoires de la Musique, izstopa z eleganco in tehnično dovršenostjo, basist Edwin Crossley-Mercer pa s svojim globokim, izrazitim glasom ter dolgoletnim sodelovanjem z vrhunskimi dirigenti prinaša izvedbi moč in avtoriteto. Orkestru in solistom se bosta pridružila Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi, ki bosta z mogočno zvočno širino dodatno obogatili glasbeno pripoved.
Taktirko bo prevzel Charles Dutoit, dirigent z več kot šestdesetletno kariero in več kot 200 nagrajenimi posnetki. Z natančno dinamiko, prefinjeno interpretacijo in jasnimi linijami orkestru omogoča polno izražanje barv in strukture, vsaki izvedbi pa doda edinstveno poetično dimenzijo.
