Vlado Janevski je v domovini že nekaj desetletij eden najvidnejših glasbenikov, evrovizijski navdušenci pa ga poznajo tudi kot prvega makedonskega predstavnika na tem tekmovanju. S pevcem smo se na vroč julijski dan v Skopju, kjer je do nedavnega tudi živel, pogovarjali o njegovi dolgoletni karieri.
Evrovizija je bila nepozabna izkušnja
Glasbena pot makedonskega pevca je zelo zaznamovana s festivali. Vlado je vajen nastopat tako pred domačin kot tujim občinstvom, povedal pa je, da mu je prav evrovizijski nastop iz leta 1998 ostal v posebnem spominu. »To je bil zame najlepši del moje kariere. Niti pred tem in niti kasneje nisem zares občutil, kako izgleda vrhunska zabavna industrija. Na naših prostorih v tem svetu pogosto naletimo na kakšne težave, organizacijske zaplete in tehnične pomanjkljivosti. Veliko je malenkosti, ki pevcem lahko uničijo veselje na odru,« je ugotovil Janevski in dodal, da je na Evroviziji v Birminghamu vse potekalo zelo tekoče. »Ne spomnim se, kdaj sem bil na odru tako sproščen. Vesel sem bil, da je vse delovalo popolno, tako po organizacijski kot tehnični plati, kar je redkost celo v svetovnem merilu,« je razložil in dodal, da je v zadnjem času prav to prešlo v drugo skrajnost. Skoraj trideset let kasneje je podoba namreč precej drugačna: »Osvetlitev, scena, oblačila in tehnologija so zdaj že pomembnejši od pesmi. Pozabljamo, da je to izbor pesmi, pesem pa ni več na prvem mestu.«
Vlado se spominja, da je imel s skladbo Ne zori, zoro med evrovizijskim nastopom v domovini veliko podpore: »Z ekipo smo bili zelo ponosni, saj smo bili prvi Makedonci, ki smo šli na Evrovizijo. Prav ničesar ne bi spremenil.« Dodal je, da je bila to za njih velika prelomnica: »Takrat smo bili mlada država, želeli smo si svoje identitete in tega, da se sliši naša beseda. Kasneje so mi povedali, da so bile tisto noč, ko je potekala Evrovizija, ulice prazne, na njih ni bilo ljudi. Vsi so želeli spremljati, kako nekdo pred tako velikim občinstvom poje v makedonščini. Ta zgodovinska prelomnica je zame pomembnejša od same pesmi, čeprav skladbo Ne zori, zoro še danes rad pojem in mislim, da je zares dobra balada.«
Makedonski glasbenik pa je tudi kasneje ostal povezan z evrovizijskim dogajanjem. »Študiral sem angleški jezik in glasbeniki so me večkrat prosili, da bi poskrbel za angleško priredbo njihovih evrovizijskih pesmi. Tako sem med drugim sodeloval tudi skupino XXL in Karolino. Za svoje delo nisem želel honorarja, sem si pa želel, da bi kot del delegacije odpotoval na prizorišče evrovizijskega izbora,« se spominja Janevski. Pevec je povedal, da je bil zelo vesel, da je tekmovanje tako lahko spoznal tudi z drugega, bolj sproščenega gledišča: »Ko sem sodeloval kot pevec, nisem mogel obiskati obfestivalskega dogajanja. Pazil sem na glasilke, skrbel za hidracijo in vso svojo pozornost usmeril v pevski nastop. Kasneje sem lahko kot član delegacije v izkušnji užival bolj sproščeno, brez pritiskov.«
Odmik od vsakodnevnih skrbi
Vlado si na začetku kariere ni dovolil toliko svobode, zdaj pa lahko, kot je povedal, pri ustvarjanju res uživa. Piše različne skladbe, a je pri vseh, kot je poudaril, pomembno predvsem to, da se človeka dotaknejo. »Niti ni pomembno, ali pesem človeka nagovori k veselju, žalosti ali jim vrne spomine. Pomembno je, da se v duši poslušalca nekaj zgodi. Verjamem, da je to edini pravi namen, da se ukvarjaš z glasbo – da se nekoga dotakneš s pesmijo, da ne ostane ravnodušen,« je razkril Vlado, ki meni, da zabavna industrija obstaja predvsem, ker ljudje potrebujejo odmik od vsakodnevnega življenja. »Namen nas umetnikov je, da razumemo, kako ljudje živijo, da jim damo to, kar jim manjka. Njihovo življenje je polno navadnih stvari in tem, kot ekonomija, finance ali proračun, in potrebujejo drugačen ventil. Z ustvarjanjem jih izvlečemo iz vsakodnevnih skrbi,« je razložil Janevski. Makedonski glasbenik je zaupal, da ga glasba že dolgo navdihuje. »Spomnim se, da sem bil kot najstnik na koncertu Đorđeta Balaševića. Opazoval sem občinstvo in videl, da so se ljudje smejali, bili evforični, nato so se spet jokali… In to na istem koncertu. Izvajalec je občinstvo vodil skozi koncert. Rekel sem si, da je to, kar se dogaja na odru in med občinstvom, preprosto to. Želel sem si, da bi imel tudi sam nekoč takšen poklic.«
Pesmi ustvarja sam
Izkušeni glasbenik je – najprej kot član različnih skupin, nato pa kot samostojni izvajalec – predstavil že najrazličnejše pesmi. Zanimalo nas je, če ima katera od njih zanj prav posebno mesto. »Rad rečem, da je moja glava napolnjena z mojo zadnjo pesmijo. Tako preprosto delujem, živim z najnovejšo skladbo, dokler je ne posnamem, nato pa jo poslušam, dokler se je ne naveličam,« je priznal pevec. Zato ne preseneča dejstvo, da si med vožnjo zdaj vrti pesem Prekrasen den: »Čeprav sem jo posnel pred mesecem dni, je to zame najnovejša, najbolj sveža in najmanj izpeta skladba od vseh. Ni torej merilo kvaliteta pesmi, ampak svežina.« Kako pa je za pevca videti tisti prekrasen, popoln dan, o katerem prepeva v svoji novi uspešnici? »Vsak dan, ki ga dobiš kot dar, je prelep, je čudo in ima potencial, da se v njem nekaj lepega zgodi – to je bila začetna misel za nastanek te pesmi. Ker sem to povedal na ljubezenski poetski način, je nastala pesem.«
Tudi ostale skladbe so za Vlada seveda pomembne, sploh zato, ker jih vsaj delno ustvari sam. Najpogosteje se podpiše pod besedila, ki jih piše v makedonščini, srbščini oziroma hrvaščini in angleščini. »Med samim koncertom, ko točno vem, zaradi česa je na določenem mestu kakšna beseda, pa se zdi, kot da v mislih potujem skozi čas – vsaka pesem me popelje skozi določene situacije, ki so bile povod za nastanek skladbe,« je razložil Janevski in dodal, da je srečen, da lahko poje svoje pesmi. »Ne vem, če bi zares dobil priložnost v karieri, če si ne bi znal napisal svojih pesmi. Če bi le čakal, da me kdo opazi, bi bile možnosti precej manjše, « je priznal.
Tristo prostih dni
Vlado je eden tistih glasbenikov, ki zelo cenijo kakovostna besedila in jim namenijo tudi veliko pozornosti. Povedal je, da lahko poslušalci njega besedila razumejo na različne načine. »Svoja besedila razumem kot video igro, ki poteka na več nivojih,« je razkril, »in na vsakem nivoju pustim kakšen diamant – tako zgoraj, na površini, kot globlje. Tam puščam še večje diamante. To je del mojega dela, poslušalec pa se sam odloči, do katere globine gre v pesem. Res je, da globlji nivoji zabavni industriji niso ravno naklonjeni. Pametovati ni dobro. Dober besedilopisec zna postaviti različne diamante različnih velikosti na različnih nivojih. Možnosti, da svojo nagrado dobi čim več različnih poslušalcev, so tako večje,« je razložil.
In kje kot glasbenik najde navdih za ustvarjanje? »Vedno gledam okoli sebe, zato je pomembno, kje se nahajam geografsko. Če se mi v nekem trenutku ne dogajajo kakšne pomembne stvari, lahko za navdih potujem v neko drugo obdobje iz svojega življenja, geografsko pa to ne gre.« Glasbenik pa je zadovoljen, da mu ustvarjalnost dopušča tudi njegov način življenja. »Včasih rečem, da imam 300 prostih dni na leto, preostale dni nastopam in pojem. Imam najboljše delo na svetu, ki mi omogoča, da teh 300 dni lahko delam vse, nič pa mi ni treba delati. Dan je samo moj, to je bogastvo,« je pojasnil Vlado.
Glasbeno obarvano poletje
Kljub vročim poletnim dnem pa pevec z veseljem načrtuje tudi svoje prihodnje projekte. Že v avgustu ga poleg različnih aktivnosti čaka veliki koncert v amfiteatru na Ohridu, njegov urnik pa bo pester tudi kasneje. Velik del pozornosti bo Vlado namenil pripravi novega albuma, o izidu katerega se je že dogovoril s svojim založnikom. Povedal nam je, da bodo do konca leta pripravili strategijo za njegovo objavo in da upa, da bo poleg številnih nastopov v domovini kdaj koncert pripravil tudi v Sloveniji.
