Berti rodošek

MMS

06. 7. 2025

Kako so nastale Melodije morja in sonca? Skok v zgodovino MMS

Glasbeni festival Melodije morja in sonca je v svoji bogati zgodovini – od leta 1978 dalje – postregel s številnimi…

FESTIVALI

21. 7. 2018

MMS 2018: Šov program posvečen Bertiju Rodošku, ‘očetu’ festivala

Spremljevalni šov program MMS 2018, ki je potekal v času glasovanja in ki ga je povezoval gledališki igralec Primož Forte,…

16nov20:0022:00Festival šansonaZAKLJUČNI FESTIVALSKI VEČER20:00 - 22:00 Dom kulture Velenje

Podrobnosti

Po uspešni obuditvi se Festival slovenskega šansona letos vrača s tremi glasbenimi večeri – na zaključnem tekmovalnem večeru se bo predstavilo 11 skladb, ki jih je izbrala strokovna komisija.

Festival slovenskega šansona se dve leti po uspešni obuditvi vrača s tremi koncertnimi večeri: s koncertom Tomaža Hostnika in Matije Krečiča s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija; z retrospektivnim koncertom Vite Mavrič »La Vita è bella« ter z zaključnim tekmovalnim večerom novih šansonov. Strokovna komisija je v teh dneh po skrbnem poslušanju izbrala 11 skladb, ki se bodo jeseni v Domu kulture Velenje potegovali za štiri festivalske nagrade.

Obudili šansone

Prvi program Radia Slovenija je leta 2023 v sodelovanju s Televizijo Slovenija obudil Festival slovenskega šansona in v naše domove pripeljal nove kakovostne skladbe v slovenskem jeziku. Letos so slovenske glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je v teh dneh izbirala strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva.

Iskali so celoto

Predsednica strokovne komisije Vita Mavrič je o izbranih enajstih šansonih povedala: »Iskali smo celoto. Zelo pomembno nam je bilo besedilo … Gledali smo na glasbeno zasnovo, na besedilo – najprej to. Potem pa seveda na izvedbo, ki pa jo zaslutiš in začutiš v hipu … Začutiš, da ta oseba ve, kaj interpretira, kaj pripoveduje, kaj hoče podati poslušalcu – in da je malce čez rob običajnega. Nekaterim to uspeva sijajno, takoj jih slišiš; nekateri s strahom, ampak vidiš, da glede na zasnovo celotnega songa vedo, kaj želijo narediti. Tako da mislim, da se bodo te stvari do samega festivala še zelo razvile. Zdaj bodo dobili veselje, voljo, bodo ustvarjali različne aranžmaje – in ti aranžmaji seveda interpretu zelo pomagajo.«

57 prijavljenih skladb

Na vprašanje, kakšen splošni vtis je komisija dobila ob poslušanju vseh 57 prijavljenih skladb, pa je Vita Mavrič odgovorila: »Kar sem pogrešala, je pa malo več drznosti, morda refleksije na čas, v kakršnem živimo. Zelo veliko je bilo pesmi o ljubezni, o žalosti, o razhajanjih … Veliko je bilo srednješolskega trpljenja, če poenostavim. Smo pa leta 2025, živimo v časih, ki kličejo po satiri, po družbeni kritičnosti, po bodicah – tega je bilo malo premalo. Ampak kar smo izbrali, je zelo pestro, je zelo raznoliko. In verjamem, da bo večer zanimiv – in želim si, da bi festival potekal vsako leto.« Na festivalskem odru se bodo 16. novembra predstavili naslednji izvajalci:

1. Matjaž Romih – Hohštapler
2. Café Noisette – Soška
3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram
4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6
5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice
6. Urška Bergant – Zlati časi
7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju
8. Žigan Krajnčan – Zrcalo
9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva
10. Primož Vidovič – Kruha in iger
11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe

Festivalske nagrade

Izbrane šansonjerke in šansonjerji bodo svoje skladbe v naslednjih mesecih posneli v studiih Radia Slovenija, javnosti pa jih bodo predstavili 16. novembra na zaključnem večeru v Domu Kulture Velenje in v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija. Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti.