Nuša Rojs: Ostanite z mano. Obljubim, da prihaja nekaj velikega.

V glasbi, ki raste iz osebnih preizkušenj, zmagoslavij in tiho izbojevanih bitk, vlada poseben ritem. Ritem, ki ga ne narekuje radio, trend ali tržišče, temveč notranji glas, ki ga ženska ne more več preslišati. Nuša Rojs, pevka, radijska voditeljica in ustvarjalka, ki je slovensko občinstvo že večkrat presenetila s svojo iskrenostjo in srčnostjo, se vrača z novo skladbo Nisi moj tip – pesmijo, ki ni namenjena maščevanju, temveč osvoboditvi. Ni pesem obžalovanja, temveč pesem končno najdene vrednosti. Tiste, ki se rodi, ko prestaneš dovolj, da znaš reči: »Dovolj je.«

In prav v tem trenutku, v tem notranjem obratu, je ujeto srce njenega novega singla. Pesmi, ki obljublja ples, a nosi zgodbo; lahkotnost, a hkrati pogum. Takšna, kot je Nuša sama – umetnica svetlobe, ki iz svojih temnih izkušenj spleta melodije, ob katerih se ženske postavijo bolj pokončno, moški pa morda prvič razumejo, zakaj beseda meja pomeni ljubezen do sebe.

Rojstvo skladbe Nisi moj tip

Včasih se zgodbe, ki nas najbolj zaznamujejo, rodijo iz najmanjših dražljajev. Nuša se spominja trenutka, ki jo je ujel nepripravljeno, tam med tišino spalnice, zvezkom na nočni omarici in utrujenostjo dneva, ki se je umikal večeru. V glavi ji je odzvanjal meme, ki ga je tisti dan videla med pomikanjem po telefonu: Rast je, ko tvoj bivši sploh ni več tvoj tip, (Growth is when your ex isn’t even your type anymore.) je jasna Nuša. »Zadel me je kot resnica, ki je že dolgo čakala, da jo izgovorim,« pove. »Ko sem zvečer legla in dovolila mislim, da stečejo, sem se sprehodila skozi svoje pretekle odnose. V vsakem sem našla del sebe, ki ga danes ne prepoznam več. Ugotovila sem, da sem se skozi leta resnično spremenila – toliko, da bi nekatere ljudi danes težko sploh še razumela, kaj šele izbrala.« Nato pa se misli spustijo globlje, tja, kjer te še vedno rahlo zaboli, čeprav si prepričan, da si že prebolel. »Spomnila sem se odnosa, ki me je najbolj zaznamoval. Tistega, kjer sem pozabila nase. Ko sem molčala tam, kjer bi morala oditi. Ko sem upala tam, kjer ni bilo razloga za upanje.«

Pesem Nisi moj tip je zato več kot pop singel. Je poklon trenutku, ko srce končno stopi iz sence in reče: »Ne sprejemam več drobtinic. Ne sprejemam laži, izgovorov, manipulacij. Jaz sem vredna več.« In ko to izrečeš, pravi, se zgodi čarovnija. Pretekli ljudje izgubijo svojo moč nad tabo. Niso več tvoj tip – ne zato, ker so se oni spremenili, temveč ker si se ti.

Njena ustvarjalna soba je zvezek na nočni omarici, glas v glavi, ki jo zbudi ob treh zjutraj, in misel, ki zahteva, da jo ujame, preden izgine.

Ustvarjanje: ko glasba, čustvo in vizija dihajo istočasno

Nuša ustvarja instinktivno, kot da bi bila priklopljena na vir, ki ga lahko opiše le s pojmi višja zavest, duša, nekaj božanskega. »Ko pride ideja, pride v celoti. Pišem in hkrati mrmram melodijo, iščem besede, ki se ujamejo s srcem in ritmom, v glavi že vidim prizore, barve, spot, postavitev kadrov … vse se odvija istočasno.«

Tudi tokrat je pri albumu Plešem, da pozabim našla ustvarjalne sopotnike, ki razumejo njen notranji tok. Producent Rale – Luka Radaković, pravi, je »izjemno talentiran, natančen, trendovski, a hkrati občutljiv za zgodbo«, kitarist Simon Slemenšek pa prinaša toplino in virtuoznost, zaradi katere vsak zven strune diši po resničnosti. Harmonikar Alen Kotnik, član priljubljenih Mambo Kingsov, dodaja tisto pravo žurersko energijo, ki jo pesem potrebuje, ko se iz sporočila prelevi v plesno noto samozavesti. »Med nami je vladala neverjetna energija. Ko je Alen odigral svoj del, ko je Simon dodal kitaro na svoj način, ko je Rale v pesem dodal tisti ‘bolan kick’ … vsi smo vedeli, da nastaja nekaj posebnega. Nekaj, kar nosi našo skupno srce.«

Ženska, ki vzame svojo zgodbo nazaj

Zgodba iz Plešem, da pozabim se v videospotu za Nisi moj tip nadaljuje z igrivo dramo, ki jo lahko razume vsaka ženska, ki je kdaj poskušala razložiti svoja čustva človeku, ki je nikoli ni zares poslušal. Lokacija snemanja je bila vse prej kot običajna – avtomehanična delavnica Del-ko na Polskavi, kjer je lastnik Božo Nuši odprl vrata, kot bi odklepal oder. Posodil ji je delavnico, trgovino, motor, mehanika… »Resnično sem zadela jackpot,« se zasmeje. ,

In tako je nastal spot, v katerem se Nuša pojavi v vlogi ženske, ki končno pride povedat svoje. Brez tresočega glasu. Brez prošnje. »V spotu ga poiščem v delavnici, mu povem, kar mu gre, vzamem iz blagajne tisto, kar pripada za vse travme, ki sem jih prestajala … in odpeljem se z njegovim motorjem.« Ta motor pa je imel svojo ceno. »Božo mi ga je pripeljal domov dan prej, da se naučim speljevanja. Bil je zame malo prevelik. Prvič sem padla in si odrgnila kolena… tega mu nisem povedala, čeprav mislim, da je ugotovil.« Najbolj filmski trenutek pa ni njen padec, temveč mehanik Klemen, ki je v spotu odigral svojo živopisno vlogo. »Ko smo ga zvezali z lepilnim trakom, so ga dlačice tako cukale, da mu je bilo hkrati hudo in zabavno. Smejali smo se vsi skupaj – tisti posnetki bodo ostali v spominu.«

Ko občinstvo začuti tvojo moč

Po izidu videa so sledilci zasuli njen inbox s sporočili – takšnimi, ki ti dajo potrditev, da si izročila svojo zgodbo prav. »Pravijo, da so moji zadnji spoti na povsem drugem nivoju. Da sem čedalje boljša. Da gledajo videospot znova in znova. En fant mi je napisal, da me je desetkrat pogledal in da se me ne more nagledati… postalo mi je kar nerodno.« A najbolj dragocen odziv je pričakovanje. »Vprašujejo, kdaj bo nadaljevanje. In da – nadaljevanje bo.«

Album: pot, ki vodi skozi preteklost in naprej

Album Plešem, da pozabim je več kot zbirka pesmi – je dnevnik. »To je moja ljubezenska zgodba, razbita na koščke, ki sem jih skozi glasbo znova sestavila. Od razhoda, do spoznanja, da je v redu, če nekateri ljudje niso več moj tip, do raziskovanja lastnega ega, do trenutkov, ko se vse poklopi.« Ko poskuša definirati svoj stil, se le nasmehne. »Na Sazasu spadam pod zabavno glasbo, ampak v resnici sem mešanica popa, plesa, balkanskega duha in šlagerjeve nostalgije. Nekaj svojega.« Navdihujejo jo umetniki, ki si upajo biti mnogoplastni. »Najbolj Lady Gaga. Ona je dokaz, da lahko ženska vsako leto postane nova verzija sebe. Pri nas pa ljudje raje vidijo, da ostaneš v okvirjih. Da ne odstopaš preveč. Jaz pa odstopam.«

O preobrazbah, ki ne definirajo, temveč osvobajajo

Čeprav se njeni dnevi začnejo ob peti zjutraj in se končajo šele po večernem nastopu, pravi, da se vlogi čudovito dopolnjujeta. »Na radiu sem se naučila govora, improvizacije, jasnosti. To me je naredilo boljšo pevko. In ko pojem, lažje vodim. To dvoje je povezano bolj, kot sem si predstavljala.« Šest let po šovu Sanjski moški jo ljudje še vedno ustavljajo na ulici. »Vprašajo me: ‘A niste vi osvojili tistega Hrvata?’ Pa: ‘Kaj ste zdaj našli ljubezen?’ In jaz si mislim: ljubezen sem našla v sebi.« Za Nušo je ključna misel preprosta: »Vloge se spreminjajo. V resnici smo vsi bitja svetlobe. Vse drugo je le kostum.«

Posvetilo vsem …

»Pesem Nisi moj tip posvečam vsem, ki zbirajo pogum za odhod iz toksične zveze. Vsem, ki na novo spoznavajo, kdo so. Vsem, ki prepoznajo, da je rast v tem, da določenih ljudi preprosto ne spustiš več nazaj v svoje življenje.« Zgodba se nadaljuje. Sledili bodo videospoti za pesmi Ego, Gin in Malo jače, potem pa začne ustvarjati nekaj posebnega – praznovanje 10. obletnice njene solo kariere, ki bo, kot namigneta njen nasmeh in iskrica v očeh, vse prej kot običajno. »Ostanite z mano. Obljubim, da prihaja nekaj velikega.«