Novembrskega glasovanja o Izraelu ne bo! Ali Evrovizija torej še vedno združuje?

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je pred dnevi odpovedala težko pričakovano izredno novembrsko glasovanje vseh članic zveze o (ne)sodelovanju Izraela iz Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju. Dokončno odločitev naj bi zdaj, kot je bilo prvotno načrtovano, sprejela generalna skupščina zveze EBU, ki je planirana za 4. in 5. december.

“Glede na zadnje dogodke na Bližnjem vzhodu se je upravni odbor zveze EBU strinjal, da je nujno potrebna odprta razprava med članicami, in sicer o vprašanju sodelovanja Izraela na Pesmi Evrovizije 2026. Zato je bila ta tema uvrščena na dnevni red redne generalne skupščine, ki je napovedana za december in ne na izredno sejo pred tem,“ je na krtako sporočila zveza EBU. ORF, kot gostiteljica ESC 2026, je to odločitev pozdravila.

Kaj je že vse skozi kamen spotike?

Evropska radiodifuzna zveza (EBU) bi morala novembra letos prvič v zgodovini odločati o tem, ali bo Izrael lahko sodeloval na Pesmi Evrovizije 2026. Od začetka konflikta v Gazi – in vse do podpisa mirovnega načrta – se je po Evropi krepil pritisk na EBU, naj Izraelu zaradi vojaških operacij in številnih civilnih žrtev v Gazi onemogoči sodelovanje na prihodnjem tekmovanju. Številne nacionalne radiotelevizije – med njimi RTV SLO (Slovenija), RTVE (Španija), RTÉ (Irska) in AVROTROS (Nizozemska) – so javno pozvale k izključitvi izraelskega javnega servisa KAN iz tekmovanja. “Evrovizija ne more ostati gluha za dogajanje v svetu,” so recimo zapisali v izjavi irske radiotelevizije. Podobnega mnenja je bila tudi španska RTVE, ki je zagrozila z bojkotom prihodnjega tekmovanja, če bo Izrael kljub protestom ostal del seznama sodelujočih držav.

Na drugi strani pa nemška ARD in avstrijska ORF še danes branita načelo, da je Evrovizija kulturna prireditev, ne pa politični forum. “Če začnemo izključevati države glede na njihovo zunanjo politiko, bomo izgubili bistvo festivala,” opozarjajo.

Soglasja še vedno ni

Izraelsko sodelovanje na Evroviziji je v zadnjih dveh letih naletelo na številne proteste in kritike zaradi konflikta v Gazi. Letos, predvsem po Evroviziji v Baslu, pa so prihajale javne in vse bolj glasne zahteve po izključitvi Izraela iz več nacionalnih radiotelevizij, ki menijo, da civilne žrtve in spornost dejanj države vključujejo še kulturne dimenzije, ki se ne morejo ignorirati.

EBU do zdaj še nikoli ni odločala o izključitvi posamezne države iz tekmovanja brez formalnega prenehanja članstva v zvezi. Odločitev o Izraelu tako odpira vprašanje, kako daleč lahko Evrovizija ostaja “politično nevtralna”, ko politična resničnost stopi na oder.

Predsednica EBU, Delphine Ernotte-Cunci, je pred sklicem izredne novembrske skupščine (ki je sicer že odpovedana) v internem sporočilu članicam poudarila, da so “razlike v mnenjih med članicami tako globoke, da izvršni odbor (mimogrede, sestavlja ga enajst višjih direktorjev javnih servisov iz vse Evrope) ni mogel doseči soglasja.” No, skoraj sigurno tega soglasja ne bo mogoče doseči niti na redni skupščini zveze EBU, kjer naj bi se zgodila le razprava, ne pa tudi glasovanje.

Kaj sicer pravi EBU?

“Razumemo zaskrbljenost in globoko zakoreninjena stališča glede nenehnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Še vedno se posvetujemo z vsemi članicami EBU, da bi zbrali mnenja o tem, kako se soočati z udeležbo in geopolitičnimi napetostmi okoli tekmovanja za Pesem Evrovizije. Radiotelevizijske hiše imajo do sredine decembra čas, da potrdijo, ali želijo sodelovati na Pesmi Evrovizije prihodnje leto na Dunaju. Vsaka članica se mora sama odločiti, ali želi sodelovati na tekmovanju. Mi bomo vsako odločitev radiotelevizijskih hiš spoštovali,” je že pred časom sporočil Martin Green, direktor Evrovizije.

Kakšno je stališče RTV SLO?

Na naši nacionalni televiziji so po tem, ko so konec avgusta o Evroviziji spregovorili na seji Sveta RTV SLO, pred kratkim – glede sodelovanja na Evroviziji 2026 – podali še dodatno uradno izjavo, v kateri so zapisali, da je Evrovizija projekt miru, enakopravnosti in spoštovanja med narodi.

“Če bo Izrael ostal med sodelujočimi državami, RTV Slovenija ne bo sodelovala na Evroviziji 2026. RTV Slovenija kot javni medijski servis s pomembnim javnim poslanstvom poudarja, da temeljna načela javne radiotelevizije niso združljiva z velikim človeškim trpljenjem, zatiranjem svobodnih medijev ter zlorabo kulturnih dogodkov za politične namene, kakršnim smo priča v zadnjih letih. Evrovizija si že 69 let prizadeva povezovati narode z glasbo in graditi mostove v obdobjih po vojnah in delitvah. Njene vrednote temeljijo na miru, enakopravnosti in spoštovanju. Glede na uničujoče razmere v Gazi RTV Slovenija izraža dvom, ali je udeležba Izraela v skladu s temi vrednotami. Nujno je, da za sodelovanje držav veljajo enaka pravila. Ob tem kot javni medij izražamo tudi globoko zaskrbljenost zaradi namernega oviranja neodvisnega poročanja in smrti več kot 200 novinarjev. Hkrati stojimo ob strani družinam v Izraelu, ki še vedno čakajo na vrnitev svojih bližnjih, ter vsem, ki si prizadevajo za mir,” so zapisali in za konec dodali: “V kolikor se bo odločitev glede udeležbe Izraela spremenila, bo RTV Slovenija pripravljena ponovno sodelovati.”

Po podpisu mirovenga načrta za Gazo in premirju med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas je za TV Slovenija podala izjavo tudi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak, ki je dejala, da “samo prekinitev ognja ne more biti razlog za to, da se takoj strinjamo, da je Izrael znova na Evroviziji.”

Možne posledice

Če bo decembra Izrael vendarle izključen, bo to prvi primer, da bo zveza EBU državi onemogočila nastop na podlagi političnih razlogov, ne pa tehničnih ali finančnih. Takšna odločitev bi imela lahko daljnosežne posledice – od še večjega razkola znotraj članic do definicije, kaj pravzaprav pomeni “nevtralnost” v kontekstu globalne kulturne prireditve.

Če pa Izrael ostane na tekmovanju, obstaja nevarnost razdrobljenosti. Več držav je že napovedalo bojkot, kar bi lahko Evrovizijo 2026 potisnilo v največjo krizo po njenem nastanku leta 1956. Ob tem ni odveč, če spomnimo, da je Evrovizija v prvo krizo zašla v poznih šestdesetih letih, ko se je prvič začelo zmanjševati število sodelujočih držav – umaknili sta se Danska in Avstrija, menda zaradi prevelike komercializacije. Nato pa se je zgodil še Madrid 1969, ko so na zmagovalni stopnički stale kar štiri pesmi, saj niso imeli nikakršnih pravil, kaj storiti v takem primeru, in se je vse končalo v vsesplošnem kaosu. Zato so se umaknile še preostale skandinavske države in Portugalska in s samo 12 udeleženkami v Amsterdamu 1970 se je zdelo, da je festival v zadnjih zdihljajih. S spremembo nekaj pravil je evrovizijsko tekmovanje vendarle dokazal svojo trdoživost. Bo ta trdoživost obveljala tudi letos?

Ali Evrovizija še vedno združuje?

Evrovizija je skozi desetletja preživela tudi številne ostale (tudi politične) viharje – od hladne vojne do izstopov nekaterih držav zaradi spornega in večkrat že vnaprej znanega glasovanja. Predvsem je bila glede tega vprašanja najbolj glasna Turčija, ki je na Evroviziji sodelovala od leta 1975 dalje, od leta 2013 pa na tem tekmovanju ne sodeluje več, saj so, kot so že večkrat dejali, končni rezultati preveč predvidljivi.

Redna skupščina vseh članic EBU, o kateri se vsaj javno ne ve še nič, naj bi torej decembra 2025 razkrila, ali Evrovizija – ko svet postaja vse bolj razklan – skozi glasbo še vedno združuje?