Majda Arh: Našla sem nov smisel življenja – svobodna sem kot ptica

Majda Arh je na glasbenih odrih prisotna že več kot tri desetletja. V tem obdobju je na Melodijah morja in sonca prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti, kot spremljevalna vokalistka je nastopila na Pesmi Evrovizije, sodelovala pa je tudi s Simono Weiss in z Brankom Jovanovićem Vunjakom – Brendijem.

Lepo pozdravljeni! Leta 1996 ste kot Reginina spremljevalna vokalistka nastopili tudi na Evroviziji. Je bilo to leto za Vas prelomno?
Pozdravljeni! To leto definitivno ni bilo prelomno leto zame. Takrat je bila Regina sprejeta na Slovenski izbor za Pesem Evrovizije s komadom Dan najlepših sanj. Ker sva se poznali in ji nihče ni želel peti back vokalov, sem povabilo z veseljem sprejela. Verjetno je bilo večini izpod časti peti back vokale. No, potem se je zgodil nastop na Pesmi Evrovizije v Oslu. Imela sem veliko srečo, da sem bila zraven z Regino, ker drugače ne bi nikoli doživela takega spektakla. Zato se iskreno zahvaljujem Regini, ker mi je to omogočila. Moje prelomno leto je bilo leto 1994, ko sem se slovenski javnosti prvič predstavila s komadom Oprosti mi. Avtorica glasbe in besedila sem jaz, aranžma pa je delo Bora Zuljana. Na MMS-u sem za ta komad prejela prestižno nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti. Obenem sem na istem festivalu leta 1998 prejela nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo in leta 2009 nagrado strokovne žirije za najboljši slog, tako za komad S teboj kot tudi za Ne govori mi sem ponovno glasbo ter besedilo napisala sama. Nenazadnje pa sem napisala tudi prvo uspešnico za takrat še neznano Nušo Derenda.

Vaša pesem Vzemi me, veter je bila nagrajena z nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti na Slovenski popevki 1999. Vam je bilo kdaj žal, da je niste sami odpeli?
Najprej mi ni bilo žal, komad sem predala Nuši Derenda z veseljem. V ponos mi je bilo, da sem sposobna ustvariti nekaj tako kvalitetnega. To je vsekakor moje najboljše delo, avtor aranžmaja pa je Matija Oražem. Nekoč je nekdo izjavil, da sem daleč najboljša pevka pri nas in edina, ki si sama pišem komade. A prodati se ne znam, sem nepokvarjena, nikoli nisem bila na pravem mestu ob pravem času. V tem poslu moraš biti malce agresiven. Jaz pa nisem takšna in zato mi je danes žal, da komada nisem sama odpela. Nekdo mi je takrat dejal, da jaz nimam sreče v tem poslu in da moram biti neumna, da dam tako dober komad nekomu drugemu. A jaz pravim, da se dobro z dobrim vrača in slabo s slabim. Nagrada je bila resnično prestiž, ki se ga ne bi branil nihče. Poleg tega so iz Založbe kaset in plošč RTV Slovenija predlagali, da bi ta komad z Nušo odpeli skupaj. Jaz sem bila seveda za, a se nekako ni uresničilo.
Med drugim ste tudi peli spremljevalne vokale za pokojno Simono Weiss. Je bila ona mogoče Vaša vzornica?
Res je, pela sem back vokale na njeni plošči. Sem pa v tistih časih pela back vokale za veliko glasbenikov – med drugim tudi za pokojnega Brendija, Pop Design itd. Simona je bila moja vzornica, vendar ne kot pevka. Mogoče samo v poslu, kjer sta bila s soprogom Goranom utečen par. Sem pa jo imela zelo rada, bila je moja prijateljica. Na žalost se najine poti po študiju in bivanju v Ljubljani niso več tako pogosto križale. Resnično sem jo spoštovala. Moje vzornice so bile Mariah Carey, Whitney Houston, Tina Turner, Aretha Franklin, Etta James in Gianna Nannini. Všeč mi je bila tudi kraljica popa Madonna, ampak samo njen stil. Obenem ima tudi izjemne managerske sposobnosti. Niti slučajno pa je nisem cenila kot pevko, zame je ona ena najslabših pevk svetovnega kova. Vemo, da je danes v glasbi pomembno vse prej kot pa tvoj pevski talent. Veliko sem poslušala tudi Josipo Lisac in njen komad Ave Maria, pravzaprav celotno opero Gubec Beg. V Sloveniji pa je zame številka ena še vedno Elda Viler, všeč sta mi tudi Ditka Haberl in Neca Falk.
Edinstvena pevka
Majda Arh Sevšek je slovenska pevka zabavne glasbe, ki se je rodila v Brežicah, in sicer 23. novembra 1963. Poročena je z Mirom Sevškom, skupaj imata hčer Kim in sina Tima. Zaposlena je na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in sicer v Novem mestu.
Kje se je zalomilo, da niste zmagali na Hit festivalu leta 2000?
Zalomilo se ni prav nič. (smeh) Jaz sem takrat s komadom Pomisli name zmagala, in sicer po rezultatih internetnega glasovanja. Seveda tega nihče ni omenil. Pravzaprav je šlo za zakonitosti povpraševanja in ponudbe. Nekaj časa si zanimiv, potem pa pridejo novi in ljudje te pozabijo. Enostavno so na festival prišli novi obrazi, ki so imeli boljše komade, in zmagali. Dobro je, če se s tem ne obremenjuješ preveč, ker te to lahko uniči. Pa še ljudje so zlobni in ti privoščijo padec na tla. Sem pa pri tem komadu ponovno sodelovala z Borom Zuljanom.

Daljši premor ste naredili po letu 2001. Zakaj Vas glasba ni več mikala?
Nekaj časa si lahko prvi na glasbeni sceni, potem pa pridejo atraktivnejši in boljši, tudi lepši. Bolje je, da se umakneš in imaš mir pred njimi. Ljudje so me vedno spraševali samo o glasbi. Jaz pa sem se na vse pretege trudila ljudem dopovedati, da poleg glasbe znam še mnogo več. V tistih časih sem bila med redkimi s tako visoko izobrazbo, imela sem sedmo stopnjo izobrazbe in redno službo. Kasneje sem naredila specializacijo, danes pa imam vrhunsko službo, ki je ne bi zamenjala za nobeno glasbeno kariero. Se mi pa smilijo tisti, ki so opustili šolo na račun kariere, nato pa ostali brez izobrazbe in brez delovnih izkušenj. Tega ne privoščim nikomur. No, nekega dne sem si rekla, da jaz tega ne potrebujem. Imam namreč prečudovito hčer, prečudovitega sina in prečudovitega moža. Spomnim pa se tudi časov, ko mi nihče ni pripisoval avtorstva glasbe, ker sem ženska. Besedilo so mi še pripisali, kaj več kot ženski pa seveda ne (smeh). Ne pojem pa več zato, ker so se mi v življenju zgodile druge prioritete, našla sem nov smisel življenja. In zdaj sem končno svobodna kot ptica.
Ste kantavtorica, občasno pa sodelujete tudi z Borom Zuljanom,
Lojzetom Krajnčanom itd. Je težko najti avtorje, s katerimi se v
trenutku ujamete?Z Borom Zuljanom sem delala največ, on je
aranžiral in odigral skoraj vse moje avtorske komade. Bil je tudi
producent na obeh mojih CD-ploščah. Lojze Krajnčan je aranžiral samo en
komad z naslovom Še tisoč let, s katerim sem nastopila na Slovenski
popevki 2001. In to le za orkestrsko varianto, v originalu je aranžer
ponovno Bor Zuljan. Delala pa sem tudi z Rokom Lopatičem, članom banda
Laibach in banda Leeloojamais. Goran Kovačić je aranžiral dva moja
komada, en se imenuje Dež in sonce.Tudi z Marinom Legovičem sem
sodelovala. Zadnji komad On je odšel pa mi je produciral Tomislav
Jovanović – Tokac, član banda Dan D. Na to sem še posebej ponosna, ker
poleg Siddharte dobesedno obožujem Dan D. Predvsem je zelo težko najti
glasbenika, ki ima smisel za aranžiranje. Vsi omenjeni ga imajo in so
nadpovprečni glasbeniki, premorejo izjemne sposobnosti. Vsaj zame.
Izdaja albuma v teh časih definitivno ni tako preprosta. Zadnji CD ste izdali leta 2007 z naslovom Poišči me. Kako kaže z novim, ga lahko pričakujemo?
Trenutno imam na zalogi več kot petnajst komadov, vsekakor za celo ploščo. Ko sem praznovala petindvajset let glasbene kariere, sem predlagala Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, da bi vse te komade izdali na CD-ju. Žal jih nisem zanimala, oni potrebujejo le atraktivnejše glasbenike. Ampak ne bo me pobralo, če ne bom doživela nove plošče. Če bi našla založbo, ki je pripravljena sodelovati, pa bi to z veseljem naredila.
Na Melodijah morja in sonca ste nastopili osemkrat, zadnjič leta 2016. Kateri izmed teh nastopov Vam je najbolj ostal v spominu?
Prvič sem na MMS-u nastopila leta 1986 z Brendijevim komadom Poletno dekle, za vse ostale pa sem sama napisala tako glasbo kot tudi besedila. Najlepši pa mi je vsekakor nastop iz leta 1994, ko sem zmagala po mnenju strokovne žirije – takrat mi je res uspelo. Sledil je nastop na festivalu leta 1996, ko sem prepevala komad Tvoja. Avtor aranžmaja je bil tokrat spet Bor Zuljan. Potem sem nastopila še leta 1998 s komadom S teboj, leta 2000 sem zapela komad Zaljubljena, leta 2001 Kako naj vem in leta 2009 Ne govori mi. Pred tremi leti pa sem predstavila komad On je odšel, Tokac je avtor aranžmaja. Sem pa napisala komad Če pridem spet nazaj za Ireno Vrčkovnik, s katerim je nastopila na MMS-u leta 1999. No, pisala sem tudi za druge izvajalce, nekateri med njimi so bili izredno uspešni na festivalih tako doma kot v tujini.

Prejeli ste že mnogo glasbenih priznanj. Kako le-ta pomagajo pri prepoznavnosti?
Seveda slednja zelo pomagajo. Ljudje si te tako lažje zapomnijo, zato imaš kasneje več nastopov. Tudi bolj prepoznaven si. To je vsekakor investicija za kasneje.
Veljate za prijazno osebo. Ste v Vaši glasbeni karieri vedno vse ponudbe sprejeli?
Na začetku sem komaj čakala, da sem lahko nastopala. Ni bilo dobrodelnega koncerta, na katerem jaz ne bi nastopila. Ko pa imaš enkrat družino, se začneš spraševati, ali moraš res biti vsepovsod. Vsi so mi obljubljali gradove v oblakih. Ko se pa je šlo za plačljive nastope, pa so name pozabili. Biti moraš agresiven in malo pokvarjen, da se uspeš zriniti tja, kjer so blagajne. No, na intervjuje sem bolj ali manj šla na vse.
Ravno pred kratkim sem zavrnila sodelovanje v nekem šovu, kjer so nastopali nekoč znani bandi in glasbeniki. Zastonj tega vsekakor ne bom počela, ne nazadnje tega tudi ne potrebujem. Vsaj povračilo potnih stroškov bi človek pričakoval. Ni treba, da sem na vsaki procesiji.
Zakaj se po Vašem mnenju festivalske pesmi največkrat ne prebijejo na komercialke? So skladbe zares tako zastarele?
Komercialka ima svoje zakone in svoje ljubljenčke, tam se vrtijo eni ter isti glasbeniki. Včasih ni bilo šova brez določenih oseb, pojavljali so se v vseh mogočih oddajah. No, tu pa tam je še kdo vskočil. Danes se je vsekakor pojavilo nekaj novih imen, to je res. Če si pri koritu in si seveda RTV-ju všeč, potem si zraven. Ko sem s komadom Ne govori mi prejela nagrado, sem kontaktirala urednika ene in edine razvedrilne oddaje na televiziji, da bi komad še enkrat predstavila. Odgovor pa je bil, da v tej oddaji nastopajo le najaktualnejši glasbeniki – tisti, ki so na lestvicah. Še danes ne vem, o katerih lestvicah je tekla debata. Po tem dogodku pa sem odnehala – vedela sem, da nima smisla. Televizija je zame namreč medij, prek katerega se lahko glasbenik predstavi. Če sem bila sprejeta na MMS in tam prejela nagrado, zakaj mi potem taisti medij to onemogoča?! Tudi zaradi tega ne nastopam več, nešteto noči nisem prespala zaradi tega. Ljudje so mi vedno govorili, da sem sposobna marsikaj odpeti, a zdaj je mimo in ne da se mi več boriti proti toku moči. No, vsekakor je bilo včasih drugače. Vrteli so komade, ki so bili ljudem všeč. Danes pa se vrti samo to, kar se plača. Nekateri se celo odpovejo avtorskim pravicam …
… Zagotovo lahko trdim, da sem imela in imam vrhunske komade. Ko je izšel
CD z naslovom Nori dan, mi je nekdo dejal, da bi lahko katerikoli komad
postal hit. Pa ni bil potem nobeden, ker za televizijo in radie nisem
bila zanimiva, še manj koristna. Nisem imela namreč managerja, ki bi me
forsiral. Bila sem zanimiva kot lanski sneg (smeh).

Za nami je tudi poletni festival MMS, na katerem Vas letos nismo slišali. Vas v bodoče lahko pričakujemo na katerem od slovenskih festivalov?
Zagotovo še nisem rekla zadnje besede. Že letos sem se mislila prijaviti na MMS, a sem bila prepozna. Najprej so namreč govorili, da festivala ne bo. Nenazadnje mi dela nikoli ne zmanjka – poleg službe in glasbe se ukvarjam še z lectarstvom, imam tudi čebele. Morda pa spet drugo leto, bom videla. Rada pa bi predvsem ustregla želji mojega sina, ki me vedno znova sprašuje: »Mami, zakaj ne greš? Obvezno moraš še kaj narediti!« No, mu bom poskušala ustreči, če bo le šlo.
Čeprav je Majda Arh redno zaposlena na Ministrstvu za obrambo, si za pisanje tako glasbe kot besedil vedno vzame čas.
Najlepše se Vam zahvaljujem za sodelovanje in pogovor, hkrati pa vam želim Vam, da vsa Vaša glasba ostane še tisoč let med nami.
Tudi jaz se Vam zahvaljujem za povabilo in ta intervju. Naj bo moja zaključna misel ta: »Naj ljubezen bo luč tega sveta.«
