Estonija: Vanilla Ninja se po 21-ih letih vračajo na ESC!
Nacionalni izbor Eesti Lual 2026
Estonija, ki je na evrovizijskem parketu slavila enkrat, in sicer pred več kot dvajsetimi leti (leta 2001 sta Tanel Padar in Dave Benton prepričala s pesmijo Everybody), je svojega ESC predstavnika za Dunaj izbrala preko nacionalnega izbora Eesti Lual.
Ducat finalistov, en zmagovalec
V sklepnem dejanju Eesti Laul 2026 smo lahko videli kar nekaj znanih imen. Nastopili so Getter Jaani, ki je zastopala svojo državo leta 2011 (24. mesto), pa dvojec Stig Räste (Estonija 2015, 7. mesto) in Victor Crone (Estonija 2019, 20. mesto), v njunem novem projektu Stockholm Cowboys. Ne nazadnje pa še estonska dekliška skupina Vanilla Ninja, ki je zastopala Švico v Kijevu leta 2005 (8. mesto). Slednje so na koncu prepričale tako ljudstvo kot stroko.
Eesti Laul 2026, ki sta ga vodila Karl-Erik Taukar in Korea, se je odvil 14. februarja v Unibet Areni v Talinu. Kot v prejšnjih letih je bil zmagovalec izbran v dveh krogih. V prvem krogu so o usodi tekmovalcev (Clicherik & Mäx – Jolly Roger, Robert Linna – Metsik roos, Grete Paia – Taevas jäi üles, Laura Prits – Warrior, Uliana Olhyna – Rhythm of Nature, Ollie – Slave, Marta Pikani – Kell kuus, NOËP – Days Like This, Getter Jaani – The Game, ANT x Minimal Wind – Wounds (Don’t Wanna Fall), Vanilla Ninja – Too Epic to Be True in Stockholm Cowboys – Stig Rästa, Victor Crone – Last Man Standing) odločali gledalci in žirija (50:50), v superfinalu – kjer je bila razlika med prvim in drugim mestom le 1 % – pa je odločalo ljudstvo s televizijskim glasovanjem. Končni razplet na Eesti Laul 2026 je sledeč:
- Vanilla Ninja – Too Epic to Be True (35 %)
- NOËP – Days Like This (34 %)
- Ollie – Slave (31 %)
Kdo so Vanilla Ninja?
Zgodba skupine Vanilla Ninja, ki je s severa Evrope prodrla na največje glasbene odre, se je začela leta 2002 v Talinu. Skupino danes sestavljajo Lenna Kuurmaa (vokal), Piret Järvis-Milder (vokal, kitara) in Kerli Kivilaan (vokal, kitara, bas).
Kmalu po ustanovitvi so dosegle izjemen uspeh na domačem trgu, nato pa hitro postale prepoznavne tudi v Nemčiji, Avstriji in Švici. Njihov prvi mednarodni album, Traces Of Sadness, je dosegel 3. mesto na nemški in 4. mesto na avstrijski lestvici albumov. V svojem najuspešnejšem obdobju so nanizale vrsto uspešnic, kot so Tough Enough, When The Indians Cry, Blue Tattoo, I Know in Dangerzone.
Leta 2005 so zaradi svoje priljubljenosti v Švici dobile priložnost, da to državo zastopajo na tekmovanju za pesem Evrovizije. S pesmijo Cool Vibes so navdušile občinstvo in v velikem finalu zasedle odlično osmo mesto.
