RTV Slovenija sodeluje na Pesmi Evrovizije od leta 1993 dalje. Od takrat se je naša mlada država tega glasbenega tekmovanja udeležila vsako leto, razen leta 1994 in 2000, ko je morala zaradi slabih rezultatov v predhodnih letih sodelovanje izpustiti. Od leta 2004, odkar so uvedli predizbore, pa smo se v finale uvrstili štirikrat. Kaj pa jezik?
Alenka Gotar nam je pripela finale leta 2007 v slovenščini.O pomenu in vlogi nacionalnega jezika na Pesmi Evroviziji smo že pred časom pisali tudi na naši strani, in sicer v povezavi z diplomsko nalogo »Pomen in vloga nacionalnega jezika na Evrosongu«. S tem naslovom je namreč leta 2008 Marko Mesojedec iz Novega mesta diplomiral na Fakulteti za družbene vede, smer novinarstvo. Njegovo diplomsko delo utemeljuje pomen in vlogo nacionalnega jezika na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki ga vse bolj zamenjuje angleščina.
Kako drugačni in posebni bodo slovenski izvajalci na Emi 2018 je težko
napovedati, saj so mnogi trendovsko zelo preračunljivi, drugi premalo
drzni, tretjim pa je pomembno le, da predstavijo novo pesem. Malo je
namreč tistih, ki bi sledili srcu in sporočilu Salvadorja, ko je dejal,
da glasba ni ognjemet, ampak so to čustva. Tako da, dragi avtorji in
glasbeniki, naj vas ne bo strah skozi glasbeno zgodbo pokazati čustva in
ščepec osebne note. Časa za ustvarjanje novih evrovizijskih skladb in
dobrih besedil pa je zaenkrat več kot dovolj. In če bo na koncu pesem
prava, bo zagotovo našla pot do poslušalcev in še do boljšega rezultata.Alesh Maatko
Marko je v svoji nalogi med drugim zapisal, citiramo: »Pregled kaže, da je, odkar je na Evrosongu uvedena možnost uporabe kateregakoli jezika, nacionalni jezik porinjen na rob. Analize kaže, da jezik bistveno ne vpliva na uvrstitev, čeprav se mnogi ravno zaradi boljšega dosežka in večje razumljivosti odločajo za angleščino. Na uvrstitev bistveno bolj vpliva geografski položaj države udeleženke in njena diaspora, kot tudi scenski nastop, lobiranje in promocija. V kontekstu večkulturnosti in večjezičnosti bi se moralo več držav odločati za nastop v svojem jeziku, saj je prav jezik tisti, zaradi katerega je izvajalec drugačen in poseben.«
Kot kaže je bil dovolj poseben tudi letošnji evrovizijski zmagovalec
Salvador Sobral, ki ima mimogrede slovenske korenine, saj je pesem zapel
v portugalskem jeziku. In tudi naša Alenka Gotar je bila leta 2007
posebna, saj je s skladbo Cvet z juga Sloveniji pripela finale.
| SLO | Leto | Predstavnik in pesem | ANG | Leto | Predstavnik in pesem |
| 1. | 1993 | 1xBand Tih deževen dan |
1. | 1999 | Darja Švajger For a Thousand Years |
| 2. | 1995 | Darja Švajger Prisluhni mi |
2. | 2001 | Nuša Derenda Energy |
| 3. | 1996 | Regina Dan najlepših sanj |
3. | 2003 | Karmen Stavec Nanana |
| 4. | 1997 | Tanja Ribič Zbudi se |
4. | 2004 | Duo Platin Stay Forever |
| 5. | 1998 | Vili Resnik Naj bogovi slišijo |
5. | 2006 | Anžej Dežan Mr. Nobody |
| 6. | 2002 | Sestre Samo ljubezen |
6. | 2009 | Quartissimo Love Symphony |
| 7. | 2005 | Omar Naber Stop |
7. | 2011 | Maja Keuc No one |
| 8. | 2007 | Alenka Gotar Cvet z juga |
8. | 2013 | Hannah Straight into Love |
| 9. | 2008 | Rebeka Dremelj Vrag naj vzame |
9. | 2014 | Tinkara Kovač Round and Round |
| 10. | 2010 | Rok Žlindra & Kalamari Narodnozabavni rock |
10. | 2015 | Maraaya Here For You |
| 11. | 2012 | Eva Boto Verjamem |
11. | 2016 | ManuElla Blue and Red |
| 12. | 2017 | Omar On My Way |
Prva leta sodelovanja so predstavniki prepevali v slovenščini.
