MMS – 3. del: Največji zmagovalci Anika, Faraoni, Kingston in Atomiki

Prvo julijsko soboto smo dobili 35. zmagovalca Melodij morja in sonca – Easyja, ki je prepričal s čustveno balado Nekaj med nama. Ob tej jubilejni priložnosti smo pobrskali po bogati zakladnici festivala in izbrali 10 zimzelenih skladb, ki so na njem slavile v preteklosti.
V prvem sklopu MMS smo predstavili Moni Kovačič, Ota Pestnerja in zasedbo Prizma. V drugem sklopu smo se spomnili zasedbe Bazar, Heleno Blagne in Naceta Junkarja ter Marto Zore. V tretjem sklopu pa predstavljamo še Aniko Horvat, Faraone, Kingston in Atomik Harmonik …

1996: Anika Horvat – Lahko noč, Piran
Medtem ko ime festivala Slovenska popevka vsebuje žanr, ki ga najpogosteje slišimo na njem (popevke), in kratica EMA (Evrovizijska melodija) v sebi skriva namen tega glasbenega tekmovanja (izbrati pesem za Evrosong), pa samo ime Melodij morja in sonca skladbe, ki se na njih pojavijo, opredeljuje (če že) tematsko: to so namreč melodije o morju, soncu, poletju, poletnih ljubezenskih avanturah, ribičih, mornarjih, plažah ipd., na vsake toliko časa pa se seveda opeva tudi primorska mesta. Aniki Horvat je 1996 zmago prinesla uspavanka Piranu, ki jo je zanjo zložil Marino Legovič, evrovizijskim oboževalcem znan kot avtor Narodnozabavnega rocka. Anika je pozneje MMS raje zamenjala za Slovensko popevko, na vrh katere se je povzpela dvakrat (2006 – Belo nebo in 2009 – Samo ti).

1997: Faraoni – Kar je res, je res
Če so bila 80. desetletje Danila Kocjančiča ter njegovih zasedb Prizma in Bazar, so v 90. kraljevali (lahko bi rekli kar faraonovali) Faraoni. MMS-zlato so prvič osvojili 1992 z E tristemente, ki ostaja edina zmagovalka festivala v italijanščini, nato zopet dve leti pozneje (Mi ljudje smo kot morje), nazadnje pa 1997 – tistega leta so praznovali 30-letnico obstoja – s Kar je res, je res. K prvi zmagi jih je popeljala vokalna izvedba Enza Hrovatina, tudi skladatelja vseh treh skladb, pri drugih dveh pesmih pa je v vlogi glavnega vokalista moč slišati Slavka Ivančića, današnjega umetniškega vodjo Melodij morja in sonca. Faraoni so v svoji dolgoletni karieri postregli še z marsikatero drugo uspešnico, npr. Tu je moj dom, Sem takšen, Ne bom pozabil na stare čase, V San Simonu in Sonce sreče (z Eme 1993).

1998: Kingston – Cela ulica nori
Melodije morja in sonca se s svojo nekoliko bolj sproščeno naravo (še posebej v primerjavi s Popevko ali Emo) zdijo pisane na kožo žurerskemu bendu, kot so idrijski Kingston, ki po besedah ene njihovih zadnjih pesmi radi delajo galamo. In res, poleti 1998 so s slovenskih ulic odzvanjali ritmi njihovega hita Cela ulica nori, ki je marsikomu pomagal pri tem, da si je zapomnil telefonsko številko policije (Ne kliči 1-1-3). Fantje, ki delujejo že od leta 1994, so na MMS-u nase opozorili že na Novi sceni 1996, ko so zmagali s Ko bo padal dež, na festivalu pa so znova slavili leta 2002 (Hotel Modro nebo).

2004: Atomik Harmonik – Brizgalna brizga
Leto 2004 je bilo leto velikih sprememb: RTV Slovenija je nad festivalom dvignila roke, tako da je medijsko pokroviteljstvo, soorganizacijo in neposredni prenos prevzela mariborska Net TV, prireditev pa se je razširila na dva polfinalna in finalni večer, tako da se je na njej predstavilo kar 28 skladb. A negotova prihodnost MMS-a se je zdela rešena v trenutku, ko so razglasili zmagovalca: novonastali turbofolk kvartet Atomik Harmonik – Jani Pavec, Špela Grošelj, Špela Kleinlercher in Dejan Frai Toni Čelik – ter njihovo dvojnih pomenov polno Brizgalno brizgo (za glasbo in besedilo je poskrbel Kingston Dare Kaurič). Dobro znano je, da imamo Slovenci radi narodno-zabavno glasbo, Atomik Harmonik pa so sprožili nov val turbofolka in spogledovanja te glasbe s popom. Brizgalna brizga je prestopila celo slovenske meje in se povzpela na lestvice v Nemčiji in Avstriji. Atomiki so se 2006 vrnili na festivalske odre: na Emi so nastopili s pesmijo Polkaholik, a so se morali tokrat zadovoljiti s tretjim mestom.