FESTIVALI

Melodije morja in sonca že 35 let zakladnica slovenskih večnih hitov

Melodije morja in sonca so eden izmed tistih festivalov, ki sodijo med prave stalnice na domačem trgu. Tako rekoč ga pozna sleherni gledalec, zagotovo pa tudi za tovrstni festival velja, da je svoj največji medijski prodor doživljal v preteklih letih, ko je bila vsaka zmagovalna skladba poletni hit.

Nasmeh poletni dni

Leta 1978 je na tem festivalu prva slavila Moni Kovačič s svojo
prekrasno melodijo skladbe Nasmeh poletnih dni. Tako je Moni postala
prva dama poletne pravljice, ki je od tega leta dalje vsako leto vse do
danes navduševala slovensko občinstvo. Ga. Budau je tako v omenjenem
večnem zimzelenkčku z verzi » / …/ nasmeh poletnih dni, v srcu poje sto
kitar noči / … / poljub poletnih dni je najlepši čas življenja«
festivalu pokazala, kako se spiše prava lahkotna besedila za vroče dni,
kar so bodoči tekstopisci dodobra upoštevali – s tem pa je Slovenija
vsako leto zagotovljeno dobila poletno melodijo z lahkotnim,
pomirjajočim besedilom.

Debitantskega leta poletnega festivala se tudi velja spomniti zaradi
velikega hita Majde Sepe in njenega speva, v katerem strastno opiše
njeno ljubezensko uganko, kjer pravi, »da ribič jo je ujel, pa ni ujel
je na mrežo, ujel jo je le z besedo in črnimi očmi«, a potlej »da ribiča
ni več nazaj«. Sepe je takrat dobila 3. nagrado občinstva in se tako iz
debitantskega leta skupaj z Moni za večno zapisala v slovensko pop
zgodovino.

Festival je tako ponujal hite, ki so postali zimzelene pop popevke, prav gotovo pa je konkuriral festivalu EMA, s katerim sta utirala pot slovenskemu popu. Zadnje čase, ko je radijske postaje preplavil melos turbofolka, western glasbene industrije in dalmatinskih klap, pa tudi priljubljeni poletni festival, mnogokrat oklican kar MMS, ne doživi svoje resnične radijske katarze. Da bi dokazali, da se temu festivalu dela, kot kakor drugim aktualnim slovenskim festivalom, medijska ignorantska krivica, se spomnimo največjih pop hitov s tega festivala. S festivala, ki nas vsako leto sredi julija navduši s poletnimi, pa tudi manj poletnimi melodijami, ko vsako leto portoroški Avditorij odda tisto svojo brezskrbno julijsko čarobnost in ko vidimo, morebiti stereotipno rečeno, pravo primorsko energijo.

Leta so tekla, vsako leto poleti se iz obalnih dvoran slišalo ducat potencialnih hitov, do danes pa so preživele le redke. Ena izmed njih je tudi zmagovalna skladba iz leta 1984 s pomenljivim naslovom Portorož 1905, skupine Bazar, ki je svojo srečo na MMS-u večkrat preizkusila. Gledalstvo so prepričali z verzom » / …/ z belimi klobuki, s poljubi na obrazih, prihajajo z vrtov kot večne prikazni na slikah s pozdravi« in tako slikovito opisali Portorož iz leta 1905, tako pa prispevali še k enemu nepozabnemu hitu. Zmagali so tudi naslednjega leta s skladbo Dober dan, potlej pa še vnovič čez dve leti s skladbo Amerika. Tako ostajajo absolutni rekorderji po številu zmag na festivalu, »kakor da se sliši glas morja, kdo igra … kot bi vetru vse stvari priznal, z njim zaspal / …/ šel čez ceste in glasno zakričal hej!« pa ostaja eden izmed večjih poletnih spevov na naših tleh.

Helena Blagne in Nace Junkar … nekoč.Foto: Egon Terčič

Prišlo je leto 1989, ko sta v portoroškem razgretem Avditoriju celo Slovenijo najbolj prepričala Helena Blagne in Nace Junkar s svojo skladbo Vrniva se na najino obalo in s tem postala ena izmed bolj pomenljivih duetov na MMS-u. Nastop je Heleni še dodatno odprl pot v njeno glasbeno potovanje, kar jo je še dodatno okronalo kot eno in edino slovensko divo popularne glasbe. Za nostalgične zaljubljence pa ostaja stih » / …/ vrniva se na najino obalo, kjer sonce le za naju bo sijalo, bo morje v lastnem vetru vzvalovalo, napev ljubezni šepetalo /…/« eno izmed bolj romantičnih. Helena je leta na festivalu še enkrat zmagala s skladbo Moj mornarček v duetu s skupino Don Juan in tako postala pop kraljica festivala.

Leta 1995 je veliko trofejo prvič osvojila tenkočutna ljubezenska balada v izvedbi Marte Zore. Skladba Še si tu se je tako od omenjenega leta zapisala v zgodovino slovenske glasbe zapisala kot ena izmed najlepših, najodmevnejših in najbolj romantičnih balad, kar jih je slovensko občinstvo kadarkoli premoglo. Popevka je še danes ena izmed največkrat prirejenih skladb, Marti pa lahko tako pripišemo eno izmed boljših balad tako kar se tiče festivala kot na splošno slovenske glasbene scene. »/ …/ ni me s teboj, a ti v meni si z menoj, še si tu, zdaj čutiva oba, ena pesem, ena misel, en utrip srca / … /«.

Že naslednjega leta je sledilo zmagoslavje Anike Horvat, ki je v poletni takt ujela utrip nočnega Pirana. S tem je dala najbolj prikupnemu slovenskemu mestecu pravcato himno. Anika je s tem nastopom in s svojo prvo pravo festivalsko zmago orala ledino in pričela svojo uspešno glasbeno pot. To seveda ni bila njena edina festivalska zmaga. »Lahko noč, temne ulice, in vam, lahko noč, trudni koraki, golobi prestrašeni, in vam, lahko noč, ponočnjaki« pa ostaja Anikin najlepši stih vseh časov.

Anika HorvatFoto: Alesh Maatko

MMS je rodil enega izmed največjih žurerskih hitov, Cela urica nori,
skupine Kingstonov, ki je še danes ena izmed must sang skladb na vseh
slovenskih veselicah, maturantskih plesih, parad in zabav. S tem melosom
pa se je festival odprl za novi prizvok pop zvrsti, kar je vodilo do
tega, da se je od poletnega festivala skorajda pričakovalo, da bo tržna
iztočnica pop hitom. Pričakovanja so bila seveda uresničena.

Leta 2004 je prireditev v organizacijske roke prevzela NET TV in lahko rečemo, da so sledila zlata leta za slovensko sceno. Istega leta je namreč Slovenijo obnorela skupina Atomik Harmonik in festivalu dodala novo dimenzijo. Brizgalna brizga je bila tako s provokativnim besedilom, poskočno melodijo in novo kombinacijo ena izmed večjih hitov tega leta, zagotovo pa je to bil preporod tudi za zabavno narodno glasbo. MMS si tako lahko torej lasti enega izmed najbolj znanih turbo folk skupin pri nas – skupino Atomik Harmonik. V letih 2005 in 2006 je bil festival pravi televizijski spektakel, ki je v nabitem Avditoriju vsako leto navdušil publiko, malce manj pa navdušil strokovno javnost.

Manca ŠpikFoto: Alesh Maatko

Na festivalu so pričele zmagovati skladbe, ki so bile sila spevne, koketne, nabite z energijo, na festivalu pa so prevladovale večinoma pop skladbe s poskočnim ritmom, balad pa je tako primanjkovalo. V obeh letih je kraljeval novi fenomen na slovenski glasbeni sceni, Domen Kumer. Sprva je zmagal s poletnim hitom Do Portoroža, že naslednjega leta, leta 2006 pa publiko navdušil še z enim, morebiti še večjim hitom – Banano. Zmaga je bila dodobra zaslužena, saj je bilo tega leta v tekmovalnem krogu polno bodočih slovenskih hitov, ki so še do danes, kot radi rečemo, preživeli oz. »se prijeli«. Naj spomnimo, da je taistega leta na festivalu sodelovala tudi Manca Špik s svojim hitom Marinero, s katerim je zasedla drugo mesto, prav tako je za majhen škandal poskrbela Mirna Reynolds s svojo koketno skladbo Muca. Vroča favoritka je bila tudi Monika Pučelj s svojo Fešto (v skupnem seštevku je pristala na odličnem tretjem mestu), obenem pa je na slovensko sceno pogumno zakorakal Rok Kosmač z balado Misli kaj name. Finale iz leta 2006 je tako zapisan kot eden izmed najbolj napetih in nepričakovanih, na koncu pa je vendarle slavil Domen.

Domen KumerFoto: Alesh Maatko
Tinkara KovačFoto: Alesh Maatko

Sledila so temnejša leta za MMS – bodisi festival ni bil tako odmeven, bodisi sploh ni bil organiziran, na sceno pa se je festival, prenovljen, svež in z novim melosom vrnil leta 2012. V košarico svojih festivalskih zmag je tako taistega leta še eno dodala Nuša Derenda, ki je s skladbo Za stare čase prepričala občinstvo. Festival je tega leta tudi pokazal, da ni več tako pompozen, poletni, besedila so postajala veliko bolj resnejša, nekateri bi rekli »modernejša«, morje in sonca pa sta se tako izrinila iz osrednjih motivov besedil. Tako je festival od tega leta doživel svojo prvo večjo preobrazbo, postal zrelejši, kakopak, saj je vendarle stopil v srednja leta, saj je leta 2013 obeleževal kar 33. obletnico. Tega leta je na festivalu prvič upravičeno slavila ena in edina Tinkara Kovač s svojo prekrasno skladbo Mars in Venera, v kateri se pesniško sprašuje » / …/ če si upamo v tiste čudne kraje božat zmaje / …/«.

Nuša DerendaFoto: Alesh Maatko

Festival z lepo prihodnostjo

Verjamemo, da je le peščica izbranih večnih melodij s festivala Melodije
morja in sonca dokaz, da je festival eden večjih trgov za slovensko
popularno glasbo. Dokaz, da morajo festivali, kot je tovrsten,
obstajati, da se omogoči ustvarjalcem in ustvarjalkam, da pridobijo
občinstvo, in da se ponudi občinstvu, da najde novodobne ljubljence in
ljubljenke svojih src.

Letos se je odvila še ena takšnih pravljic, v to
pa smo lahko prepričani, dobili smo tako še eno prekrasno zmagovalno
skladbo, katere se bomo z veseljem spominjali čez nekaj let. MMS, vse
najboljše ob tvoji 36-letnici in hvala za mnoge hite!

Enega izmed bolj simpatičnih novodobnih hitov je naslednjega leta prispeval Rudi Bučar z etno hitom Sen znala jes, v katerem v posebnem narečju nagovarja primorska dekleta: » /…/ pride, lepe pupić moj, žvelto grejo leta, tece vele h mene, ki na bon za zmeron lepa«. Da je lepota minljiva in da se moramo ljubezni naužiti, ko smo še »lepi in mladi«, kot pravi Rudi, nas je dodobra spomnil v melodiji, katera bi se zagotovo morala na slovenskih radijskih postajah pogosteje slišati.

Lani je zmagal Easy s tenkočutno skladbo Nekaj med nama, s katero je prispeval košček v mozaiku že kar 35-letnice poletnega festivala. Skladba, ki govori o različnosti med dvema, ki sta vendarle zaljubljena, je bila pravi balzam na slovenski sceni, prepolni kopiranja tujih trendov, Easy pa nam tako s stihi, kot je na primer »/ …/ tebi je dolgčas, jaz sem kot sam, z vsakim trenutkom manj te poznam / …/ veš, jaz bi s tabo jugo lovil, valove pobožal, se tebe napil, ti pa bi raje ostala v pristanu korake drobila proti Piranu /…/« omogočil refleksijo o tem, kaj pomeni prepad med dvema, ki se navkljub vsemu ljubita.

Avditorij Portorož je zadnja leta znova poln.Foto: Alesh Maatko
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button