EVROVIZIJA

Malmö: Dan potem …

Danes ne bomo govorili o tistih desetih srečnih deželah, ki so se uvrstile v evrovizijski finale – kakor koli že, vse so tam zasluženo, celo Litva in Belorusija (pevkine noge!!!), saj so očitno zbrale več točk kot šesterica, ki se je morala posloviti.

»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.« L. N. Tolstoj: Ana Karenina (prev. Gitica Jakopin, MK 1969)

Včasih je bil na evrovizijskih festivalih glavni grafični element velik zemljevid Evrope, na katerem so bile označene sodelujoče države. Šlo je kajpak za zemljevid zahodne Evrope z nekaj podaljški na vzhod (vedno je bil problem, kako približno proporcionalno predstaviti Izrael).

Novinarska konferenca po prvem predizboru.Foto: Alesh Maatko

Če bi v finalu tudi letos uporabili podobno grafiko, pa bi opazili zanimiv pojav: po sredini Evrope bi namreč zazijala ogromna bela lisa – neprekinjeno od Baltika do Jadrana (Poljska, Češka, Slovaška in BiH so se že itak odpovedala nastopu, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Črna gora pa so obtičale v polfinalu, zadeve pa bistveno ne bodo popravile finalistke iz 2. polfinala). Zdi se, da je torej Evropa (znova) razdeljena na vzhod (s poudarkom na nekdanji Sovjetski zvezi) in zahod (s poudarkom na skandinavskih državah), vmes pa leži srednjeevropska glasbena puščava.

Avstrija: Natália Kelly – Shine Foto: Alesh Maatko

Kje so razlogi za neuspeh šesterice, med katerimi so tudi vse štiri nekdanje jugoslovanske države?

Avstrija pravzaprav nikoli ni bila videti kot finalistka. Prijetna skladba, nadvse primerna kot zvočna kulisa med vožnjo z avtomobilom, čeprav dobro zapeta, enostavno ni imela tiste »kljuke«, ki bi pritegnila pozornost, kot prva nastopajoča pa je bila pri večini do konca že pozabljena.

Ciper je bil žrtev prevelikega števila balad v prvem polfinalu, pa še Grčija ni mogla glasovati zanje.

Črnogorci so pretiravali s scenskim nastopom. Rap v črnogorščini (rap še nikoli ni imel uspeha na evrosongu) je v astronavtskih skafandrih izpadel smešno, ne kredibilno.

Črna gora: Who See – IgrankaFoto: Alesh Maatko

Srbija bi v normalnih okoliščinah že zaradi zadnje startne številke morala odjadrati v finale, a so talentirana dekleta z amaterskim pevsko-scenskim nastopom povprečne skladbe, da je za uspeh potrebno nekaj več.

Hrvaška pa je s sicer briljantnim pevskim nastopom, a brezupno staromodne, na folklori temelječe skladbe (klape so očitno všeč samo še Dalmatincem in Slovencem) pokazala, da enostavno več ne sledi sodobnim glasbenim trendom. Manjkal je tudi »gimmick«, po katerih so Hrvati nekoč tako sloveli.

Klapa s moraFoto: Alesh Maatko

V zgodovini Evrosonga se je nekako izkristaliziralo, da je za uspeh potrebno: 1. dobra skladba, 2. izvrsten vokal, 3. dober scenski nastop, 4. okusni kostumi, 5. duhovit detajl (»gimmick«), 6. štartna številka in še kaj bi se našlo. Pri državah, kot je Slovenija, ki nima velikega glasovalnega zaledja, navadno velja, da mora biti izpolnjena večina (ali celo vsi) zgornjih pogojev, da bi se na koncu lahko veselili.

Hannah v prvem evrovizijskem predizboru.Foto: Alesh Maatko

Načelno ni mogoče komisiji RTVSLO, ki je izbrala Hanno, ničesar očitati. Odločili so se za moderen zvok z elementi dubstepa, ki je nadvse primeren za plesišča, zelo težko pa ga je poustvariti v živo na odru (pustimo ob strani dejstvo, da smo na internetu lahko prebrali tudi, »da so take disko štance na veliko vrteli v devetdesetih po amsterdamskih gejevskih barih«). Evrosong je relativno konservativna prireditev, ki prenese le določeno stopnjo modernosti, če je je preveč, pa je neusmiljen. Poleg tega se skladba po izredno obetavnem začetku nikakor ne razvije in postane repetitivna – to je delno mogoče popraviti s scenskim nastopom: kolikor je znano, so v tem delu na RTVSLO načrtovali tudi uporabo pirotehnike, a so jo v zadnjem trenutku črtali zaradi varčevanja.

HannahFoto: Alesh Maatko

Ker je tako pesem na odru izredno težko izvajati, je bila vsa teža nastopa na Hanni. In iskreno rečeno, ga ni v celoti zmogla. Torkov nastop za TV gledalce je bil še relativno spodoben, zato pa je šlo hudo narobe na ponedeljkovi generalki, ki so jo že gledale in ocenjevale strokovne žirije. Poročevalec Večera je bil še prizanesljiv: »z nekaj malega tonske netočnosti.« Na glavnih tujih blogih pa se je kar usulo: »completely off-key,«, »flat for a lot of the song,«, »vocal car-crash …« V korist nam ni bila niti zgodnja štartna številka 3, čeprav je švedski producent okrog nje razvrstil same bolj počasne pesmi, zaradi česar je naša pesem izstopala. A za poslušalce, navajene bolj moderne glasbe, so bistveno kasneje nastopili morda nekoliko manj moderni Irci in Belgijci in bili tako bližji in bolj zapomnljivi.

Edini presežek, ki smo ga letos ponudili Evropi, so bili fantje iz plesne skupine Maestro, ki so prispevali absolutno najboljši plesni nastop celotnega večera.

Zagotovo bomo fante pod vodstvom Anžeta Škrubeta še večkrat gledali na evrovizijskem odru in ne nujno zgolj pod slovensko zastavo.Foto: Alesh Maatko
Portal Evrovizija.com lahko spremljate tudi na družbenem omrežju TWITTER in FACEBOOK.
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button