EMA

Imena, ki bi jih radi videli na Emi ’15; 4. del

Vsak oboževalec Pesmi Evrovizije si potiho želi, da bi lahko vsaj enkrat sam odločal o tem, koga in kaj bi poslali v poslušanje širnemu evrovizijskemu občinstvu. Tudi Miha Hlede na seznam dodaja dve ženski izvajalki – Ano Soklič in Saro Kobold.

Imena, ki bi jih radi videli na Emi ’15: 1. del2. del3. del4. del5. delZaključek

Slovenska glasbena scena premore veliko dobrih in predvsem prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev. Mnogi med njimi so svojo srečo na Emi že preizkusili in nekatere njihove pesmi so še dolgo po tekmovanju odmevale na radijskih valovih ter postale prave uspešnice. V sklopu prispevkov Imena, ki bi jih radi videli na Emi 2015 sem se odločil izbrati dve slovenski glasbenici, ki morda nista tako prepoznavni, sta pa zato vsaka v svojem žanru unikatni in zanimivi. Zaslužili bi si priložnost, saj bi na evrovizijskem odru znali prinesti nekaj svežega in predvsem modernega.

Ana SokličFoto: Matej Povše

Ana Soklič alias Diona Dimm
Prva, ki jo predstavljam, je na Emi nastopila dvakrat. Obakrat je presenetila in malodane razburkala medijski svet. Leta 2004 je bila v predizboru pod drobnogledom njena drzna oprava, čez tri leta pa njen presunljivi vokal. Obakrat je navdušila, vendar ne dovolj, da bi posegla po kakšni višji uvrstitvi (pred desetimi leti je bila osma, leta 2007 pa se ji ni uspelo uvrstiti v finale). Lahko rečemo, da so bile slovenski publiki v tistih letih pač bolj všeč skladbe s primesmi orientalskih ritmov, ki so tudi na Evrosongu (po zmagi turške pevke Sertab Erener) osvajale visoka mesta, in lahkotne pesmi z nalezljivo melodijo ter besedilom. Ana Soklič v poplavi takšnih skladb s svojo glasbeno mojstrovino vsekakor ni mogla izstopati. Obakrat se je predstavila pod psevdonimom Diona Dimm in v takšnem skrivnostnem slogu tudi nastopila na odru Eme.

Pevka, ki ima vse vrline

V Aninem nastopu sta se združila glasba in teater in z gotovostjo bi si
upal trditi, da bi evropska publika, predvsem pa strokovne žirije, take
vrste nastop znala nagraditi. Ani pa bi nastop pred večtisočglavo
množico pomenil tudi uresničitev njenih sanj.

Pred sedmimi leti me je popolnoma navdušila, saj se je predstavila z nečim, česar do takrat še nismo slišali. Dramatična pesem Oče (Father) je bila nenavadna že zaradi svojega naslova, ko pa je Diona zapela prve tone, se je dramatičnost le še stopnjevala. Neobičajno besedilo z globokim sporočilom je podkrepila z mnogimi vokalnimi preobrati (od najnižjih do visokih leg). Njen nastop je vseboval čisto vse potrebne sestavine, ki pritegnejo Evrosonga še tako naveličanega gledalca in poslušalca – odlične vokalne sposobnosti, zanimiva odrska pojavitev, dramatičnost, napetost in tudi nekaj grozljivosti.

Sara KoboldFoto: Alesh Maatko

Sara Kobold
Druga izvajalka pa prihaja iz čisto drugačnih glasbenih svetov. Njen glasbeni slog je večinskemu občinstvu bližje, ker je enostavnejši, njene skladbe so poslušljive in zapomnljive. Toda to nikakor niso pomanjkljivosti, da ne bo pomote, gre za elemente, ki so na Pesmi Evrovizije pravzaprav zelo zaželeni, saj večina gledalcev pesmi sliši prvič šele v živem prenosu prek televizijskih sprejemnikov. 

Prav lahko bi se kosala z velikimi svetovnimi hiti, kakršne prepevajo
izvajalke, kot so Rihanna, Rita Ora, Nicole Scherzinger, Tulisa
Contostavlos in mnoge druge. Bila je mladostna, živahna, energična,
podkrepljena tudi s plesalcema in Sarino zanimivo zunanjo podobo. Tak
pristop vedno dobro sprejmejo tudi evropski gledalci, zato bi bilo
vredno poskusiti v tej smeri.

Mlada Sara Kobold se je na Emi prvič predstavila leta 2010. Do tedaj je bila relativno nepoznan in svež obraz na naši glasbeni sceni, čeprav je že imela uspešnico Kaj je to, kar ona ima. Skladbo za Emo je ustvaril prekaljeni glasbeni ustvarjalec Martin Štibernik, ki je ‘zakrivil’ tudi zmagovalno Lep poletni dan (z njo nas je Karmen Stavec predstavljala na evrovizijskem tekmovanju leta 2003). Sara je prebila led sobotnega predizbora. Na odru je bila zelo suverena, čeprav je priznala, da je imela nekaj treme. Moderna skladba Od tod do večnosti z nalezljivim refrenom mi po štirih letih še vedno odmeva v ušesih in si jo rad zavrtim.

Opomba: Članek izraža subjektivno mnenje avtorja in Mihe Hledeta.
Mnenje obeh ne
predstavlja mnenja uredništva Evrovizija.com, čeprav
lahko le to z njim soglaša. Prav tako pri predstavitvi kandidatov ne gre
za uradno izbrana imena Eme ’15, ampak za izbor imen naše spletne
ekipe.
Kako bi z emoji komentirali vse skupaj?
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
+1
0
Back to top button
X