Dnevi slovenske zabavne glasbe so enkrat že shirali; bo v drugo bolje?
Ko so leta 1962 zasnovali festival Slovenska popevka, organizatorji niti niso skrivali, da je njihov veliki vzornik dobro desetletje starejši sanremski festival.
Beti Jurkovič in Stane Mancini, prva zmagovalca Slovenske popevke.
Lado Leskovar in Edvin FliserA sredi sedemdesetih letih sta oba festivala zašla v krizo. Italijani so krizo festivala reševali tako, da so se naslonili na diskografsko industrijo in predvsem pritegnili na festival izvajalce najrazličnejših glasbenih zvrsti. Čeprav se sanremski festival še vedno uradno imenuje »Il festival della canzone italiana«, torej »Festival italijanske popevke«, lahko na njem vsako leto slišimo rockovske skladbe, šansone, plesne komade, klasične popevke itd., vse pesmi pa se v enotnem tekmovanju potegujejo za veliko nagrado.
Legende Slovenske popevkePrva popevka leta 1962
Trajalo je kar 15 let, da so Slovensko popevko obnovili. Med letoma 1998
in 2014 so jo na različnih ljubljanskih prizoriščih izvedli 17-krat.V
letu 2015 festivala ne bo, zato pa z naslednjim letom znova dobivamo
Dneve slovenske zabavne glasbe.
Slovenci so se odločili za nasproten pristop – za ločevanje glasbenih zvrsti. Tako je bila že na Slovenski popevki 1977 uvedena delitev na večer (pop)rockovskih skupin (6 skupin se je netekmovalno predstavilo s po polurnim programom), večer šansonov (oziroma pesmi svobodnih oblik) ter večer klasičnih popevk. Že naslednje leto se je prireditev tudi uradno preimenovala v Dneve slovenske zabavne glasbe. V naslednjih letih smo ob popevkarskem večeru v različnih kombinacijah spremljali še večer šansonov, večer etno glasbe, večer starih popevk v novih preoblekah, večer filmske glasbe v počastitev Bojana Adamiča ipd. A že po petih letih (1983) je prireditev dokončno shirala.
dr. Vladimir Stiasny, Beti Jurkovič in Stane Mancini
